There are two basic views concerning the relationship between constitutional rights and proportionality analysis. The first maintains that there exists a necessary connection between constitutional rights and proportionality, the second argues that the question of whether constitutional rights and proportionality are connected depends on what the framers of the constitution have actually decided, that is, on positive law. The first thesis may be termed ‘necessity thesis’, the second ‘contingency thesis’. According to the necessity thesis, the legitimacy of proportionality analysis is (...) a question of the nature of constitutional rights, according to the contingency thesis, it is a question of interpretation. The article defends the necessity thesis. | A previous version of this article was published in Chinese Yearbook of Constitutional Law, Vol. 2010, 221–235. (shrink)

Dva su osnovna shvatanja odnosa između ustavnih prava i analize proporcionalnosti. Prvo drži da postoji nužna veza između ustavnih prava i proporcionalnosti; drugo tvrdi da pitanje o tome da li su ustavna prava i proporcionalnost povezani zavisi od toga šta su ustavotvorci zapravo odlučili, tj. zavisi od pozitivnog prava. Prva teza se može označiti kao “teza o nužnosti”, druga se može označiti kao “teza o kontingentnosti.” Prema tezi o nužnosti, legitimnost proporcionalnosti je pitanje prirode ustavnih prava, dok je prema tezi (...) o kontingentnosti legitimnost proporcionalnosti pitanje tumačenja. U članku se zastupa teza o nužnosti. | Prethodna verzija ovog članka je objavljena u Chinese Yearbook of Constitutional Law (2010). 221–235. (shrink)

Zavezane oči alegorije boginje Pravice v zgodnji modernosti so navadno razlagali kot znak novega poudarka sodniške nepristranskosti, ki je vodila do modernega kulta abstraktne norme v juridičnem pozitivizmu. V tem članku se sprašujemo, kakšna je bila cena zanikanja podob v očeh resnice. V njem proučujemo odgovore, ki jih nakazujejo dela Horkheimerja in Adorna, Derridaja ter nekaterih feminističnih teoretičark. Čeprav priznavamo argumentiranost njihovega nasprotovanja abstraktnim pojmom nepri-stranske pravice, v zaključku ponudimo nekatera opravičila za vsaj začasno ukinitev zmožnosti videti vidne (...) razlike pri uveljavljanju zakona. (shrink)

Članek poda fenomenološki prispevek k estetiki vsakdanjosti, pri čemer izhaja iz nekaterih konceptov, ki jih je razvil Martin Heidegger. Cilj je razumeti pravo naravo same vsakdanjosti v vsej njeni dolgočasnosti in sivini ter poudariti, da v vsakodnevnosti obstaja estetski vidik. Estetika vsakdanjosti ni le »izjemno v navadnem«. Da bi razumeli celoten obseg estetike vsakdanjosti, moramo raziskati fenomen navadnega in vsakdanjega. V pričujočem članku je ontologija človekove vsakdanje eksistence razložena s pojmi kraja, življenjskega sveta, domačnosti in tujosti. Estetski vidik vsakdanjega (...) temelji na teh eksistencialnih strukturah. Človekova eksistenca se večino časa godi na domačem kraju – ki je lahko dom, delovni prostor ali pa poznani predeli v domačem mestu. Ko se premikamo po domačem območju, občutimo izkustveno ukoreninjenost in varnost. Element nepričakovanosti, ki je včasih povezan z občutkom tesnobe ali celo strahu, umanjka. Prav to dejstvo, da ni nobenih presenečenj, da stvari potekajo gladko, kot pričakujemo, je prijetno. Početi stvari na rutinski način ima določene vzorce, ki so zadovoljujoči, v njih pa je tudi estetski vidik. Estetika vsakdanjosti se nahaja v odsotnosti izjemnega, v občutku počutiti se doma in imeti nadzor. Estetika domačega je estetika manka, tiha fascinacija z odsotnostjo zahtev iz okolice. (shrink)

KAZALOUredniška opomba k nemški izdajiUVODI. Razmejitev estetike in ovrženje nekaterih ugovorov proti filozofiji umetnostiII. Znanstveni načini obravnave lepega in umetnostiIII. Pojem umetniško lepegaObičajne predstave o umetnosti1. Umetniško delo kot produkt človeške dejavnosti2. Umetniško delo kot vzeto iz čutnega za človekov čut3. Smoter umetnostiZgodovinska dedukcija resničnega pojma umetnosti1. Kantova filozofija2. Schiller, Winckelmann, Schelling3. IronijaRazdelitevTerminološki slovarček.

Prvi in drugi del predavanja na splošno obravnavata možnosti in meje medkulturnega sporazumevanja. Pri tem se z vidika temeljnih navad in »globokih razpoloženj« razložijo razlike med kulturnimi svetovi ljudi. Iz tega se poraja razlikovanje med razsežnostjo vsakdanje prakse, ki jo lahko dandanes srečamo kjer koli v svetu in v kateri se ne pojavljajo nikakršne načelne težave medkulturnega sporazumevanja, in razsežnostjo, v kateri je treba premagovati takšne težave in v kateri zaradi tega grozi tako imenovani »clash« kultur. Tretji del predavanja poizkuša (...) na posameznih primerih konkretizirati te splošne predhodne razlage, tako da najprej osvetli pomen družine in demokracije v razvoju zahodnjaškega sveta vse tja do novoveškega gospostva principa subjektivitete in mu nasproti postavi pomen družine v vzhodni Aziji. V nadaljevanju se paradigmatično konfrontira vlogo subiectuma, torej »subjekta« v indoevropski gramatiki in zahodnjaški ontologiji z brezsubjektno strukturo japonskih stavkov in njihovim habitualnim ozadjem. Pri tem se pokaže, da je treba pri premagovanju načelnih težav medkulturnega sporazumevanja izbrati drugačno pot, kot jo ubira naturalistično vračanje k nečemu, kar je biološko skupnega vsem ljudem, ali načelno-teoretsko izpeljevanje domnevno univerzalnih norm človekovih pravic.My presentation consists of three sections. In the title of the lecture, the term “understanding” occurs – in German “Verstehen” – which is embedded in the expression “coming to an understanding,” in German “Verständigung,” i.e., an understanding which includes the effort we need in order to achieve it. Accordingly, in the first section of my reflections, I would like to explain by means of a phenomenologically oriented philosophy why such an effort is required at all, i.e., why the agreement between people does not come to be by itself. In the second section, I will concentrate upon the problem of intercultural coming to an understanding. I intend to show why there are still today fundamental obstacles standing in the way of such an understanding. In the third and final section of my reflections, I would like to explicate these principle difficulties, using the intercultural coming to an understanding between the Eastern and Western hemispheres as an example. I will then close my paper with the question how these difficulties might be overcome. (shrink)

V članku so proučene odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu, kjer je imela Srbija položaj stranke v postopku, in sicer je nastopala tako v vlogi tožeče kakor tožene stranke. V obravnavanih zadevah je bila pravdna sposobnost Srbije večkrat izpodbijana, odgovori Sodišča pa so sprožili številne polemike. Avtor se s strnjeno predstavitvijo sodb loti razčlembe sodniškega razlogovanja in tako poskuša razumeti, kako je Sodišče za obdobje med letoma 1992 in 2000 lahko prišlo do nasprotujočih si rešitev glede vprašanja dostopa Srbije do Sodišča. (...) Članek je nastal v okviru konference Centra za raziskave temeljnih pravic in razvoj prava in je bil predstavljen 27. maja 2010 na Univerzi v Caen-u. Avtor se zahvaljuje Marie Rota za njene nasvete. (shrink)

Knjiga je poglobljena analiza mutacije etike, do katere je prišlo z zamenjavo aristotelovske etike prave mere z moderno, kantovsko etiko zakona. Avtorica izpostavi kot osrednji problem obeh etik soočanje s čezmernostjo, da je namreč za etiko prave mere, ki se ravna po načelu ugodja, čezmernost obsojena kot zlo in izločena iz etike, narobe pa etika zakona ne priznava nobene mere, ker sam zakon prelomi z načelom ugodja. Vendar avtorica zamenjave etik ne obravnava zgolj v zgodovinski perspektivi, pač pa raziskuje tudi (...) potenciale obeh etik v globaliziranem svetu. Avtorica pri tem pokaže, da se glede tega vprašanja filozofija in psihoanaliza razhajata. Za filozofijo je atribut neskončnega pripisan volji. Zlom koncepta avtonomne volje zato etiko danes obsoja na bioetiko, to je, na obrambo gole somatičnosti. Narobe pa psihoanaliza, ki umešča neskončno v samo telo, namreč v užitek, nakazuje možnost nove etične paradigme, ki zagovarja nezastarljive pravice užitka, ne da bi podlegla pastem newageovske ideologije. (shrink)

V najnovejšem zborniku spisov o sodobni globalni krizi, Against the Double Blackmail, Slavoj Žižek trdi, da potrebujemo Wiederholung Evrope. Tako, denimo, zapiše: »na podlagi kritičnega soočanja s celotno evropsko tradicijo moramo ponoviti vprašanje 'kaj je Evropa?' ali, raje, 'kaj za nas pomeni biti evropejci?' in na tej podlagi zgraditi novo vizijo«. V danem prispevku raziskujem, kako se takšno ponovno prisvajanje »Evrope« skozi ponavljanje že dogaja, kot to nakazuje niz potez, znamenj in drugih sledi, izdolbenih s stopinjami beguncev in prosilcev za (...) azil med njihovo potjo od juga proti severu. Če je v Žižkovi knjigi »evropska tradicija« sinekdohalno predstavljena kot dvojna figura Edgarja Allana Poeja in Mary Shelley, je to zato, ker sta pisatelja z vnaprejšnjo izključitvijo vseh možnosti izhoda, uprizorila izvirno fantazmo severa, na podlagi katere se današnji begunci sklicujejo svoje pravice. Izkazalo se je, da je bila »sanjska dežela« ali Ultima Thule, od samega začetka logika vpisa. Iz te perspektive bi bilo dejanje iskanja zatočišča način »mišljenja s stopali«, kot je nekoč škandalozno zatrdil Lacan, pri čemer bi bilo besedilo, stkano kot »Evropa«, nezavedno te misli. (shrink)

Tekst ponuja interpretacijo kontra verze Kant—Constant. Kontroverze, ki jo je začel Constant v svojem spisu iz leta 1797, Des Reacton politiques, Kant pa seje nanjo odzval s kratkim tekstom "O domnevni pravici lagati iz človekoljubja", ki nosi isto letnico. Vprašanje "pravice do laži" zadeva tako problematiko prava kot problematiko etike, in v zadevnem tekstu se ga avtorica loteva z obeh perspektiv.

Based on a non-cognitivist meta-ethical position and an anti-subjectivist concept of “reality”, Hägerström questioned the pretension of traditional legal theory, especially legal positivism, to be a science of law, because the entities to which it refers are not real. Olivecrona succeeded in pursuing such a thesis while he tempered it. Taking a socio-psychological approach, he offered a realistic theory of law which is able to emphasize psychical and linguistic phenomena lying at the root of our ideas of rights and duties, (...) which determine what functions they serve in society and how they affect our conduct. (shrink)

Se fondant sur une analyse méta-éthique anti-cognitiviste et un concept anti-subjectiviste de « réalité », Hägerström contestait la prétention de la théorie juridique traditionnelle, particulièrement le positivisme juridique, à être une science du droit au motif que les entités auxquelles elle se réfère ne sont pas réelles. Olivecrona a su prolonger cette thèse tout en la nuançant. En adoptant un point de vue socio-psychologique, il a construit une théorie réaliste du droit susceptible, à la fois, de mettre en évidence les (...) phénomènes psychiques et linguistiques qui sont au fondement de nos idées de droits et de devoirs, de déterminer les fonctions que ces idées exercent dans la société et d’identifier la façon dont elles influencent nos conduites. (shrink)