Abstract

Avtorica se v članku osredotoča na razlago Heglovega stavka “kar je umno, je dejansko; kar je dejansko, je umno” iz “Predgovora” Očrtov filozofije prava. Pri razlagi izhaja iz tega, da se Heglove sintagme o “umni dejanskosti” ne da razumeti drugače kot prav v kontekstu, v katerem je izrečena, tj. na podlagi tistega, kar v “Predgovoru” Hegel pove o filozofiji. Tako predstavlja racionalno jedro Heglove “zaskrbljenosti” za filozofijo poskus določitve minimalnih pogojev, s pomočjo katerih neko mišljenje pripoznamo za filozofijo. Prvi tak pogoj zadeva postopek filozofske obravnave, drugi vprašanje aktualnosti filozofije. Šele na podlagi takšnega Heglovega razumevanja filozofije lahko, po avtoričinem mnenju, pravilno razložimo sam stavek o “umni dejanskosti”, tj. oba njegova pola – 'umno' in 'dejansko'.