Ker nimamo avtorskih didaskalij, je celoten svet drame (vključno s psihično in materialno realnostjo) predstavljen izključno z besedami, ki jih govorijo dramski liki. Roman Ingarden imenuje takšen način predstavljanja shematična reprezentacija: na ta način predstavljeni predmeti so namreč samo skicirani, nešteta nedoločena mesta v njihovi predstavitvi vabijo bralca, da jih v procesu konkretizacije alirekonstrukcije zapolni z intelektualnimi in domišljijskimi operacijami in se pri tem opira na svoje znanje in izkušnje. Tako konkretizacijo kot rekonstrukcijo je treba ločevati od literarnega dela (...) samega; ker ju oblikuje bralec s svojo domišljijsko dejavnostjo, predstavljata oviro pri spoznavanju dela samega. Ingardnovo teorijo so kritizirali prav zaradi tega, ker daje bralcu preveč manevrskega prostora pri konstituiranju in tudi pri rekonstrukciji literarne umetnine (Ray, Kos, Holub, Calinescu). Zdi se, da te kritike temeljijo v nekoliko poenostavljenem razumevanju Ingardnove izredno kompleksne analize, v kateri se kaže, da je vloga bralca sicer omejena s tekstom, a vendarle vitalnega pomena za sekundarno eksistenco literarne umetnine. V članku so obravnavani neverbalni dejavniki motivacije v Sofoklovi tragediji; razdeljeni so v tri skupine: značajske poteze, dramska klima in čutne izkušnje. Članek se zaključi z analizo Odisejeve neverbalne motivacije v tragediji Ajant, ki predstavlja poseben primer, saj je tu odločilni dejavnik motivacije Odisejeva izkušnja numinoznega. (shrink)

Kant zaključi tradicionalno epistemologijo ter utemelji estetiški pristop. To stori z razdelavo razlikovanja med reprezentacijo in objektom. Kant zanika ločljivost reprezentacije in njenega objekta. Reprezentacija in objekt nista ločljiva, ker ne moremo imeti objekta brez reprezentacije. Ce Kanta interpretiramo na tak način, ga zelo približamo Goodmanu. Tako kot je objekt odvisen od videza, tako je svet - po Goodmanu - odvisen od verzije. Goodmanova teza je, da le resnične verzije, in ne katerekoli, tvorijo svet. Po Kantu le empirične intuicije, (...) se pravi videzi, tvorijo objekte - ne pa zamišljene intuicije. Oba trdita, da delujemo znotraj intuicij ali ustreznih verzij. To je zapora izkustva. (shrink)

Na osnovu analize relevantnih mesta iz Dekartovih spisa u clanku se pokazuje da Dekartove ideje reprezentuju stvari u duhu, ali da on nije reprezentacionalista u malbransovskom smislu: kod Dekarta se percipira reprezentovani objekt a ne reprezentacija objekta. Nakon toga, analiziraju se tri smisla ideje kod njega, objektivni, formalni i materijalni, a potom i razumevanje pojmova conceptus formalis i conceptus objectivus kod Franciska Suareza sto cini neposredan istorijskofilozofski izvor Dekartove teorije ideja. U zakljucku se istice centralnost pojma ideje uzete formalno (...) i iznose se razlozi za tvrdnju da u okviru Dekatove teorije ideja reprezentacionalizam i direktni realizam jesu ekvivalentni. Na kraju se daje sumarni pregled uticaja i preobrazaja razumevanja ideja u ranoj modernoj filozofiji. PR Projekat Ministarstva nauke Republike Srbije, br. 179049. (shrink)