Abstract

Prispevek izhaja iz uvodnega stavka Komunističnega manifesta. Avtor zagovarja mnenje, da je komunizem v resnici metafora za vse, kar je družbeno pozitivnega, ter da je izraz »pošast komunizma« ohranil svojo poetsko vrednost vse do danes zato, ker je literarna metafora. Nasprotno so se izjave, ki uporabljajo metaforiko sužnjev, suženjstva itd., in ki so bile pogosto uporabljane v političnem diskurzu levice, spremenile v ideologijo, kajti dandanes je razkorak med to zastarelo metaforiko in družbeno dejanskostjo tako očiten, da ne more biti več prikrit. Če hočejo levičarske ideje pridobiti nov vpliv, morajo njihovi zagovorniki najti tudi novo metaforiko in torej nove metafore.