Abstract

Avtor izpostavlja v članku nekatere ključne teze svoje knjige Ideologija in umetnost modernizma ter jih nekoliko dopolni. Avtor oriše nekatera ključna pojmovanja ideologije v zgodovini ter ugotavlja, da je predvsem modernistična umetnost bistveno zavezana ideologiji, še posebej politični. Kot skrajni primer odnosa ideologije in umetnosti obravnava totalitarno ideologijo in njen odnos do umetnosti. Hkrati razlaga njeno potrebo po »realistični« umetnosti s pomočjo Bour-dieujeve interpretacije reprezentativne umetnosti kot populistične umetnosti. Kot skrajna primera politizacije umetnosti izpostavi obdobje okrog prve svetovne vojne in nato obdobje neoavantgard. Po avtorjevem mnenju sega postmoderni-stična umetnost že izven konteksta modernizma in tudi zastavitve odnosa ideologije in umetnost, kot je bila značilna za modernizem zadnjih sto let.