Abstract

Avtorica se v svojem prispevku loteva hkrati najšibkejše in najmočnejše točke ideologije, sklicevanja na »očitno«, »evidentno«, pri čemer »očitno« vselej zastira mesto, kjer je ideologija najbolj ranljiva — na kar je v svoji analizi delovanja ideologije opozoril že Althusser. Althusser ideologijo sicer poskuša misliti kot diskurz, toda njegova teorija ideologije vseskozi niha med dvema točkama, med ireduktibilnostjo ideologije in idejo »epistemološkega reza«, skratka, med tem, kar je in med tem, kar ni več ideologija. Na tej točki, kjer se Althusser znajde v slepi ulici, si lahko pomagamo z Lacanovo teorijo štirih diskurzov, pri čemer nam diskurz Univerze ponuja »matem« tega, kar je neka osnovna ideološka operacija.