Abstract

Avtor poda zgodovinski pregled poglavitnih interpretacij Hobbesove politične teorije od njegovega lastnega časa do danes in ugotavlja, da je za večino od njih značilen enostranski ali “ enodimenzionalen” pogled na Hobbesa in njegovo teorijo ter da se v glavnem razvrščajo v zoperstavljena tabora, ki Hobbesa pojmujeta kot teoretika absolutizma in politične oblasti, ali pa kot teoretika individualizma in naravnega prava. Nobena od teh skupin interpretov Hobbesove filozofije na more dojeti kot celote, saj obe spregledata pomen posredujočega člena med tema ekstremoma, namreč njegove teorije pooblastitve ali avtorizacije. Avtor ugotavlja, da Hobbes ni teoretik oblasti, pač pa teoretik politične pooblastitve ali opolnomočenja. Prav teorija pooblastitve, ki vključuje tudi kantovsko, avtonomno utemeljitev državljanove dolžnosti poslušnosti suvereni oblasti, predstavlja temeljno razsežnost Hobbesove politične teorije, a je zato, ker prinaša s sabo odtujitev in podreditev avtomatizmu civilnih zakonov, na enak način, kot to velja tudi za Kantovo teorijo kategoričnega imperativa in Lacanovo teorijo označevalca, vzrok za nelagodje interpretov ob Hobbesu.