Abstract

Po Malebranchu je prav post-lapsarna fiziologija tista, ki šele poraja nekatere centralne probleme filozofije. Tako na primer obstoj zunanjega sveta ali pa razlikovanje med videzom in resničnostjo za Adama sploh nista predstavljala nikakršnega problema - to pa prav zaradi izjemne moči, ki jo je imel nad svojim telesom. Ker je bilo namreč gibanje esprits animaux »popolnoma podrejeno njegovi volji«, je Adam seveda vedel, kdaj so njegovi možgani aficirani od vnanjega in kdaj od notranjega vzroka - tako da Adam po Malebranchevih besedah »za razliko od norcev in vročičnežev ali nas samih v snu ni bil nagnjen k temu, da bi privide zamenjeval z realnimi bitnostmi«. Vsa ta vprašanja v filozofiji torej vzniknejo šele potem, ko je Bog Adamu odvzel moč, ki jo je ta imel nad svojim telesom. Z drugimi besedami, s temi nerešljivimi vprašanji v filozofiji smo vsi kaznovani za Adamov greh, se pravi za njegovo opustitev okazionalistične filozofije.