Abstract

Tekst razvija idejo interpasivnosti, novega koncepta, oblikovanega po modelu interaktivnosti in ki pokriva vrsto pojavov, v katerih subjekt delegira svojo pasivnost in užitek na drugo osebo ali stvar. Izhodišče je tekst, ki gaje leta 1874 napisal Villiers de 1'Isle-Adam in ki nemara lahko velja za rojstno mesto te ideje. Ta tekst razvija pojem la claque, in predlaga njegovo razširitev, tako da bi ga pretvorili v mehanični aparat. Pričujoči tekst skuša pokazati, daje ta claque mogoče vzeti za vzorec za delovanje želje in njene inherentne interaktivnosti, medtem ko leži ključ do interpasivnosti v neki dimenziji, ki se inherentno razlikuje od želje in seji zoperstavlja, in ki jo je Freud zakoličil kot nagon. Medtem ko se želja vzdržuje skozi svojo nenehno nezadovoljenost, pa je nagon vselej zadovoljen, subjektu priskrbi užitek, pred katerim ga želja skuša obvarovati. Psihoanalizo je tako mogoče dojeti kot proces, ki vodi od struktur želje k strukturam nagona.