Danes, v procesu razkroja marksizma in oblikovanja »post-marksizma«, imamo opraviti s tremi prevladujočimi pojmovanji subjekta, od katerih vsako hkrati implicira določeno etično držo: Habermasov subjekt jezikovne refleksije, zavezan idealu brezprisilne komunikacije; »post-strukturalistični« pluralizem subjektnih pozicij, ki pri Foucaultu implicira etiko invencije, samoizgradnje jaza; Althusserjev subjekt kot učinek imaginarnega sprevida, ki implicira etiko subjektivne destitucije. Lacanova psihoanalitična teorija pa vsebuje četrto paradigmo, nezvedljivo na prve tri: že pred procesom subjektivacije oziroma interpelacije je subjekt navzoč kot praznina, ne-možnost simbolne strukture, kot (...) korelat realnemu jedru, ki se upira simbolizaciji. Temu ustreza etika realnega, etika, ki vztraja na razmiku med travmo realnega in poskusi njene simbolizad je. Delo Laclaua in Mouffove Hegemonija in socialistična strategija je prvi poskus, razdelati teorijo družbenega, ki bi ustrezala lacanovskemu polju: družba je nemožna totalnost, zgrajena okoli travmatičnega jedra. Kritičen pretres pojma antagonizma nam pokaže, da je subjekt, ki ustreza Laclau/Mouffovi teoriji družbenega, prav lacanovski sujet barré. (shrink)

Ovaj rad razmatra jedan problematičan i osporavan, ali ključan psihoanalitički pojam, pojam Realnog poretka i njegov odnos prema Simboličkome poretku. Nakon pregleda dviju načelnih perspektiva iz kojih se pristupa Realnome , analizira se utjecaj strukturalizma na kasniju Lacanovu fazu, koju dalje razrađuje Žižek. Razmatrajući operativnost pojma Realnog u Žižekovim radovima te njegov političkoetički potencijal, poredak Realnog razumijeva se kao praznina.This paper discusses a highly debatable and problematic, yet a key psychoanalytic concept, the Real, and its relation to the Symbolic (...) order. After examing principally two major approaches to the Real , the influence of structuralism on Lacan’s later work is being analysed. Lacan’s later work is taken up by Žižek, who introduces an operative dimension of the Real and its political and ethical potential. The Real is finally taken as an empty void. (shrink)