Avtor zatrjuje, da imajo t. i. posredniški pojmi ključno vlogo pri urejanju in tvorbi pravnega znanja. V izhodišču povzame Rossovo razmišljanje o takšnih pojmih, ki ga nato kritizira. Ross je skušal pokazati, da v pravu obstajajo pojmi, ki nimajo nobenega pomenskega ozira, a je njihova raba kljub temu nekaj razumnega, saj imajo pri predstavitvi pravnih pravil koristno vlogo. Avtor meni, da sta obe Rossovi trditvi napačni: zmoten je njegov sklep, da posredniški pojmi nimajo nobenega pomenskega ozira, Rossova opredelitev njihove vloge (...) v pravu pa je preveč omejujoča. (shrink)

Razlika med normami in ubeseditvami norm zavezuje pravoslovce k obravnavanju pravnih norm kot danosti. Avtorica najprej osvetli pot, ki so jo tlakovali nekateri analitični filozofi jezika in ki vodi od pomena do danosti. Nato predstavi sklop problemov, ki nastanejo zaradi obravnavanja norm kot danosti. Ne glede na to, s katero vrsto danosti imamo opraviti, moramo razlikovati med merili prepoznave in primeri poposameznjenja tovrstnih danosti. V predstavljenem primeru abstraktnih danosti pa to razlikovanje pade. S tem, da avtorica zamenja pojma pomenske vsebine (...) in pomenskega obsega besed za vsebinski in obsežnostni vidik tega, o čemer govorimo, očrta tudi predlog metodološkega načrta za pravo in pravno teorijo. (shrink)