Razprava je napisana v odgovor kritikam, ki so zadnja tri desetletja letele na ekspresivno ali izrazno pojmovanje pravil. Avtor najprej dokazuje, da ob izraznem pojmovanju lahko obravnavamo fakultativna dejanska stanja, ne da bi se v opisu normativnega sistema pri tem porodilo kakršnokoli protislovje. Nato pokaže, da je mogoče opisati (i) propozicijsko vsebino metapravil, ne da bi semantizirali kazalnik ilokucijske (normativne) moči predmetnega pravila, in (ii) dovolilno zaporo normativnega sistema, tudi če zanikamo pojmovno avtonomijo dovolitvenih dejanj. Na tej podlagi v sklepu (...) ponudi rešitev za izrazno ponazoritev pogojnih pravil. Medtem ko je prvi del razprave namenjen razjasnjevanju, predlogi iz zadnjega dela stremijo k napredku v izrazni teoriji, razširjeni med pravniki. (shrink)

Kant zaključi tradicionalno epistemologijo ter utemelji estetiški pristop. To stori z razdelavo razlikovanja med reprezentacijo in objektom. Kant zanika ločljivost reprezentacije in njenega objekta. Reprezentacija in objekt nista ločljiva, ker ne moremo imeti objekta brez reprezentacije. Ce Kanta interpretiramo na tak način, ga zelo približamo Goodmanu. Tako kot je objekt odvisen od videza, tako je svet - po Goodmanu - odvisen od verzije. Goodmanova teza je, da le resnične verzije, in ne katerekoli, tvorijo svet. Po Kantu le empirične intuicije, se (...) pravi videzi, tvorijo objekte - ne pa zamišljene intuicije. Oba trdita, da delujemo znotraj intuicij ali ustreznih verzij. To je zapora izkustva. (shrink)