Abstract

Članek vzame za izhodišče obravnavo Kantove politične filozofije, ki vsebuje natančno artikulacijo tako družbene pogodbe kot publicitete, torej javnega mnenja. Skozi analizo Kantovih opredelitev razlike med privatno in javno rabo uma, pravice do lastnine in razmerja med svobodo, zakonom in avtoriteto, pokaže na poglavitne slabosti Kantove razsvetljenske teorije in jo zatem sooči z teorijami avtorjev, ki so pomembno prispevali k razvoju modernega koncepta javnega mnenja, torej Burka, Benthama in Constanta ter njihovimi pripombami glede racionalizma v politiki, koncepta zakona in razumevanja svobode in javnega mnenja.