Abstract

Razširjeno sumničenje nadvlade vida v moderni kulturi, ki so ga v tem stoletju izrazili številni francoski intelektualci, je vplivalo na prakso in samorazumevanje nedavne ameriške umetnosti. S sledenjem vpliva mislecev, kakršni so Bataille, Foucault in Derrida ter umetnikov, kot je Duchamp, skuša članek razložiti zavračanje visokomodernističnega vrednotenja čiste optičnosti, ki sta ga v dobi neposredno po drugi svetovni vojni zagovarjala Clement Greenberg ter Michael Fried. Čeprav so pogosto komentirali premestitev težišča modernistične umetnosti iz Pariza v New York po letu 1945, to ne velja za kasnejše »maščevanje« francoske teorije, ki so ga v angloameriški kulturni prostor prenesli kritiki, kakršna sta Rosalind Krauss in Norman Bryson. Vpliv te teorije je pomagal spodkopati vrednost abstraktnega ekspresionizma v korist drugih gibanj, kakršna so neodada, konceptualna umetnost in minimalizem, kijih lahko delno razumemo kot zavračanje prvenstvenosti vizualnih vrednot.