Abstract

Avtor v svojem prispevku obravnava problem produktivnosti nekaterih konceptov sodobne psihoanalize pri reševanju odprtih vprašanj marksistične teorije ideologije. Pri tem opozori na eni strani na implicitno heglovsko strukturo nekaterih La-canovih konceptov, denimo koncepta »točke prešitja«, ki ga avtor zanimivo naveže na Heglov pojem negacije negacije, na drugi strani pa pokaže na nezadostnost Althus-serjeve obravnave subjekta kot zgolj imaginarnega subjekta, podvrženega objektivni strukturi.