Abstract

Izhodišče eseja je slika Renéja Magritta »Izdajstvo podob«. Avtor prouči vlogo, ki jo zatajitev igra v estetskem izkustvu vizualnih reprezentacij. Avtor trdi, da je estetska zatajitev ozko povezana s spolno zatajitvijo, kot jo razlagata Freud in Mannonijeva v svojih besedilih o fetišizmu. Ta razlaga estetske zatajitve je nato povezana s poststrukturalističnimi teorijami reprezentacije kot jih najdemo pri Lacanu, Barthesu in Derridaju, kar rezultira v nadrealistični »dekonstrukciji« psihoanalitičnih in post-strukturalističnih teorij reprezentacije.