K problemu samonanašanja objektivnega Spoznanja pri Kantu

Članek utemeljuje trditev, da za transcendentalno teorijo objektivnosti nista značilni le občost in nujnost, ampak tudi refleksivnost. Teorija objektivnosti se vselej tudi že obrača nazaj nase in določa pomen lastne določitve objektivnega spoznanja. Samonanašalnost spoznavne konstitucije objekta pa se izraža v nujnosti zveze med realnim nasprotjem in dialektičnim nasprotjem. Skozi to razmerje spoznanje ni le določeno kot objektivno, ampak je vselej tudi že naddoločeno kot uspeh. Pomen konstitucije spoznavnega objekta je uspeh, analiza Kantove fasciniranosti z nevarno bližino uma in norosti pa pokaže, da misli njegova filozofija uspeh kot dejanje, s katerim se uspe um razmejiti od lastne norosti.