Abstract

Dvorec Jelšingrad (Erlachstein), ki se nahaja na severozahodnem obrobju Šmarja pri Jelšah, je bil v sredini 19. stoletja deležen prenove vzhodnega dela stavbe, interierjev in parka po vzorih mavrske in orientalske arhitekture. Za novo eksotično podobo je bil zaslužen tedanji lastnik Rudolf Oskar Gödel-Lannoy (1814–1883), ki je med svojo dolgoletno diplomatsko kariero v Egiptu, na Bližnjem vzhodu in Balkanu načrtno zbiral antikvitete. Ob vrnitvi v domovino jih je v svojem dvorcu razstavil v treh novo nastalih orientalskih dvoranah, kar se v sočasnih virih omenja kot “orientalni muzej”. Iz popisa predmetov, ki so jih leta 1943 v dvorcu zasegli Nemci in prenesli v Pokrajinski muzej Maribor, je razvidno, da je Lannoyjeva zbirka starin vključevala številne predmete iz starega Egipta, Mezopotamije, Grčije in Rima. Z izjemo staroegipčanskega fragmenta Merimosejevega sarkofaga iz 18. dinastije, ki ga danes hranijo v Narodnem muzeju v Pragi, v dosedanjih raziskavah vsebina Lannoyjevih starinoslovnih zbirk še ni bila deležna strokovne pozornosti. Pričujoči prispevek se osredotoča na jelšingrajsko zbirko mezopotamskih predmetov, tj. cilindričnih pečatov, pečatnih kamnov, živalskih amuletov in glinenega stožca kralja Gudea iz Lagaša, ki jih danes hranijo v depoju arheološke zbirke Univerzalnega muzeja Joanneum v Gradcu.