Abstract

Velika večina sodobnih analiz Platonovega dialoga Menon poskuša osvetliti vzpostavitev kreposti, pri čemer skušajo ugotoviti, kako lahko pridemo do nje, upoštevajoč tri momente, navedene na začetku dialoga: διδακτόν, ᾰσκητόν in ϕύσει. Članek se osredotoča na slavni eristični argument v 80e, ki je znan kot »Menonov paradoks«. Tega razgradi na elemente in skuša razkriti namenoma prikrite pomene v vsakem kosu argumenta, uporabljajoč različne grške izraze, ki označujejo »vednost« v različnih pomenih. Ta filo-loška/filozofska analiza erističnega argumenta omogoča prebiti sofistično/eristično pročelje, ki je številne filozofe napeljalo na misel, da ni mogoče začeti ali napredovati s filozofskim raziskovanjem. Cilj te analize je tudi, da poudari razliko med sofistično ovržbo in pravim filozofiranjem, kolikor je slednje značilnost Platonskih in Aristotelskih besedil.